Forum Mirovnega inštituta



"Imigranti, Slovenija, Evropa"

Prvi forum Mirovnega inštituta je potekal 1. marca 2001 v Štihovi dvorani Cankarjevega doma.

Razpravljali so:

  • dr. Bogomir Kovač;
  • Nikolai Jeffs;
  • dr. Silva Mežnarić;
  • dr. Bojan Bugarič.

Forum je povezovala dr. Vlasta Jalušič, direktorica Mirovnega inštituta.

  • Medijski odmevi

      Prvi forum Mirovnega inštituta

      Ljubljana, 2.3.2001 (Copyright STA) Slovenska država še ne premore dolgoročnega programa imigracijske politike oz. strategije, s katero bi pristopili k trajnejšemu reševanju tega sicer globalnega vprašanja, ki bo v prihodnjih desetletjih glede na negativne demografske trende v razvitem in pričujoči "demografski eksploziji" v nerazvitem svetu ter neenakomerni porazdelitvi bogastva, dobil zgolj še neprimerno večje razsežnosti, je le ena izmed osrednjih ugotovitev prvega foruma neodvisnega in nevladnega Mirovnega inštituta, ki je tokrat z naslovom "Imigranti, Slovenija, Evropa" potekal v nacionalnem kulturnem hramu.

      V omenjeni organizaciji so namreč z odpiranjem prostora javne debate o zamolčanih ali prezrtih perečih političnih, socialnih in kulturnih problemih začeli prav z razpravo o vprašanju t.i. ilegalnih prebežnikov. Ta tema je v zadnjih mesecih dodobra razvnela strasti tudi v Sloveniji. S tovrstnimi forumi, na katerih se bodo vidni gosti opredeljevali "do dilem preteklosti, sedanjosti in prihodnosti in s tem prispevali k razširjanju demokratičnih obzorij v razmerah postsocializma", naj bi v prihodnje še nadaljevali.

      Udeleženci - profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti Bogomir Kovač, Nicolai Jeffs, urednik Časopisa za kritiko znanosti in aktivist nevladnega "Urada za intervencije", ki je nedavno opozoril nase z manifestacijo za solidarnost s prebežniki in proti nestrpnosti, Silva Mežnarič z ljubljanske Filozofske fakultete, ter kot predstavnik oblasti državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Bojan Bugarič - so skušali orisati vse razsežnosti tega vprašanja, tako ekonomske, demografske in politične, pojasniti vzroke ter ponuditi možne načine reševanja in ukrepanja.

      Kritik s strani civilne družbe, da se politična oblast tega problema loteva zgolj z gasilskimi oz. kratkoročnimi ukrepi brez trajnejših učinkov, se v vladi zavedajo. Prav tako se zavedajo, da Slovenija kot tudi druge države na omenjeno problematiko niso bile pripravljene. Prav na podlagi kritik in pogovorov s predstavniki t.i. civilne družbe bodo po besedah državnega sekretarja Bugariča pripravili celovitejšo strategijo, s katero bodo skušali sistematično in dolgoročneje pristopiti k reševanju tega vprašanja. K oblikovanju dolgoročnih rešitev pa bi se po njegovem morala aktivno vključiti celotna družba. Bugarič je kot možni ukrep napovedal tudi ustanovitev posebnega urada za migracije, ki se bo sistematično ukvarjal z omenjenim vprašanjem ter združil sedaj razcepljene državne organe pod eno streho. Kritikam navkljub kot olajševalno okoliščino Bugarič omenja zlasti to, da se je šele trenutna vlada začela ukvarjati z omenjenim problemom, saj so prejšnje vlade na tem področju zelo malo naredile.

      Že uvodoma je povezovalka tokratnega foruma, direktorica Mirovnega inštituta, Vlasta Jalušič omenila potrebo po odpiranju "začaranega kroga" in osvetlitvi omenjene problematike z različnih vidikov. Silva Mežnarič je izpostavila dejanske razmere, ko so pravila igre Sloveniji z zakonodajo EU v zvezi migracijami znana in moramo tako kot narekuje evropska zakonodaja tudi igrati. Vendar pa so se po njenem različne oblike državnih prisil, admistrativni ukrepi ter klasične strategije in pristopi pri obravnavanju migracij glede na izkušnje drugih pri reševanju tega vprašanja izkazale za neučinkovite oz. povzročajo celo nasprotne učinke. Po njenem z enkratnimi represivnimi ukrepi ni možno omejiti dotoka prebežnikov. Izhod iz zagate je v znanju ter soglasju države, civilne družbe, lokalnih skupnosti in posameznikov.



      Sobota, 3.3.2001
      Forum Mirovnega inštituta o imigrantih, Sloveniji, Evropi...
      Sprejemanje priseljencev je neizbežna prihodnost
      Slovenija bo šele pripravila strategijo svoje imigracijske politike

      LJUBLJANA, 3. - Množičen pritok oziroma bolje pretok nezakonitih prebežnikov in prosilcev za azil čez slovensko mejo je v minulem letu in prvih mesecih tega leta dodobra pretresel slovensko državo, ki nanj ni bila pripravljena, zato je pri njegovem obvladovanju precej nerodno improvizirala in pri tem sprožila burne (re)akcije številnih državljanov in javnih medijev z opaznimi simptomi ksenofobije in tudi rasizma, ki pa so se v zadnjem času nekoliko polegli. Pokazali pa so, da je treba v Sloveniji odpirati prostor javne razprave o zamolčanih ali prezrtih političnih, socialnih in kulturnih problemih ter odpirati navidez začarane kroge njihovega nerazreševanja - tudi zaradi nepoznavanja in neznanja.

      S takšnim namenom je nevladni Mirovni inštitut minuli četrtek v Cankarjevem domu organiziral svoj prvi in dobro obiskani forum Imigranti, Slovenija, Evropa. Na njem so udeleženci z različnih vidikov osvetljevali etične, politične in druge dileme, ki se nanašajo na sodoben množičen pojav imigracij v slovenskem in evropskem prostoru, razpirali ekonomske vzroke globalnih migracijskih procesov, ki jih ni mogoče zaustaviti, in ugotavljali, da priseljenci za države blaginje, za tako imenovani razviti svet, ki se mu poskušamo priključiti, niso le breme in strošek, temveč tudi priložnost in dolgoročna možnost preživetja.

      Profesorica z ljubljanske filozofske fakultete in zagrebškega inštituta za migracije dr. Silva Mežnarič je menila, da so za Slovenijo pravila igre v zvezi z imigracijami znana: narekuje ji jih zakonodaja Evropske unije. To je "realna politika", kajti položaj je tako resen, da "etika" ne zaleže. Izkušnje iz drugih držav pa kažejo, da v imigracijski politiki prisila (omejevanje prošenj, deportiranje, zmanjševanje kvot, omejevanje pravic za priseljence) ne deluje in ne daje zaželenih učinkov. Za imigrantsko politiko tudi ne zadostujejo enkratni administrativni ukrepi, ki delujejo le kratkoročno. Za imigracijsko politiko potrebuje država po njenem mnenju posebno močno službo, ki bo odgovorna za zakonodajo in vse ukrepe, potrebuje pa tudi veliko znanja, zanesljivih podatkov in družbeno soglasje. Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Bogomir Kovač je poudaril, da je širjenje migracijskih procesov, ki bodo v naslednjih 20, 30 letih zajeli milijardo ljudi, že danes objektivno dejstvo. Velike razlike v demografski sestavi prebivalstva - staranje ob negativnem prirastu prebivalstva v razvitem svetu (v državah blaginje) na eni strani in demografska eksplozija, ki se nezadržno širi v nerazvitem svetu, na drugi strani - bodo pripeljale do nujnega povezovanja obeh delov sveta, je prepričan dr. Kovač. Evropske države blaginje postajajo za ljudi iz nerazvitih držav vse lepša obljubljena dežela, ki pa jih bo za svojo nadaljnjo gospodarsko rast in razvoj ob usihanju lastnega prebivalstva tudi v resnici potrebovala. Enako velja za Slovenijo. Dr. Kovač je ob tem poudaril, da priseljenci in begunci za državo, ki jih sprejme, niso le njen strošek in breme, ampak tudi njena ekonomska priložnost.

      Selektivnim imigracijam (po vzoru ZDA) so nekateri udeleženci foruma ostro nasprotovali, češ da pomenijo diskriminatorno politiko. Menili so, da bi ilegalno trgovino z imigranti lahko najbolj uspešno preprečevali z legalizacijo migracij in popolno svobodo gibanja ljudi, z uresničevanjem projekta o "univerzalnemu državljanstvu". Tako je Nicolai Jeffs, urednik Časopisa za kritiko znanosti in aktivist nevladnega urada za intervencije, menil, da se z omejevanjem gibanja ljudi preprečuje bolj pravična delitev bogastva, prost pretok je namreč dovoljen le kapitalu in blagu, ne pa tudi ljudem. Opozoril je, da bo schengenska meja prinesla vzhodnoevropskim državam huda družbena nasprotja in trenja, ki se jim ne bomo mogli izogniti tudi v Sloveniji, saj bo Evropa to svojo "zapornico" potisnila prav na eno od naših mej.

      Dolgoročne strategije ni

      Državni sekretar notranjega ministrstva dr. Bojan Bugarič se je strinjal z oceno, da naša država nima dolgoročne in celovite strategije za svojo imigracijsko politiko. Ker nobena od prejšnjih vlad ni nič naredila, tudi sedanja ni bila takoj pripravljena na soočenje s to problematiko, jo pa zdaj jemlje zelo resno. Pri oblikovanju imigracijske politike računa na partnersko sodelovanje s strokovnjaki, nevladnimi organizacijami in predstavniki civilne družbe. Pri tem je opozoril, da brez pripravljenosti slovenske družbe, da sprejme določeno število priseljencev, tega tudi država sama ne bo mogla storiti. Bugarič je povedal, da nameravajo povezati in združiti sedanje razdrobljene državne službe in urade, ki se ukvarjajo z vprašanji imigracij, v celovit in močnejši urad za imigracije.

      Milena Ule
      Copyright Dnevnik, 1998, 1999, 2000 (C)



      5.3.2001
      V ŽARIŠČU
      O forumu Imigranti, Slovenija, Evropa
      Dve tretjini Slovencev rasistov

      Vzor za migracijsko politiko so ZDA - Vzorec globalne vasi: 57 Azijcev, 21 Evropejcev, 14 Američanov in 8 Afričanov

      Forum Imigranti, Slovenija, Evropa, ki ga je organiziral Mirovni inštitut, je s pomočjo uglednih gostov načel problematiko migracij v Evropi in Sloveniji. Skušal jo je osvetliti iz različnih zornih kotov. K temu so prispevali tako raznoliki gostje, kot so dr. Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete v Ljubljani, Nikolai Jeffs iz Urada za intervencije, dr. Silva Mežnarič s Filozofske fakultete in dr. Bojan Bugarič, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve. Povabljena sta bila tudi nekdanji in sedanji notranji minister dr. Peter Jambrek in dr. Rado Bohinc, a nista prišla.

      Mežnaričeva je predstavila pismo prijateljstva, krožilo je po internetu in opisovalo, kakšna bi bila struktura vasi s stotimi prebivalci, ki bi najbolje odsevala globalno strukturo prebivalstva Zemlje. V takšni vasi bi bilo 57 Azijcev, 21 Evropejcev, 14 Američanov in 8 Afričanov. 70 bi bilo belcev in nekristjanov, 89 heteroseksualcev, 6 Američanov pa bi imelo v svojih rokah 59 odstotkov celotnega bogastva vasi. Nepismenih bi bilo 70 in samo eden bi imel računalnik in univerzitetno izobrazbo. Prav to pismo po svoje odseva demografsko podobo sveta, ki se s časom vedno bolj spreminja. Kot pravi Kovač, se srečujemo z demografsko eksplozijo, ki nosi s seboj številne posledice. Demografska struktura je zelo različna, saj se na eni strani razviti svet stara in umira, nerazviti pa hitro narašča. "Čez štirideset let bo na primer slovensko prebivalstvo prepolovljeno, v Evropi pa bo petdeset milijonov prebivalcev," pravi Kovač. In prav strukturna neizenačenost med razvitim in nerazvitim svetom bo po mnenju Kovača vplivala na objektivno nujno povezovanje med tema dvema svetovoma, ker bo drugače razviti svet, če se ne bo kaj spremenilo v njegovih reprodukcijskih sposobnostih, izumrl. "Zato je objektivno dejstvo, da bo povečano preseljevanje ljudi v naslednjih dvajsetih letih zajelo približno milijardo ljudi. Prav dejstvo, da evropski narodi izumirajo, kliče po novi delovni sili. Evropski trg dela bo po realističnem scenariju v prihodnosti potreboval 40 do 50 milijonov nove delovne sile, če bo hotel zapolniti vrzel, ko hkrati izgublja tolikšno število delavcev, ki se upokojujejo." Evropa po Kovaču potrebuje imigrante, če hoče obdržati svojo gospodarsko rast. Enako velja tudi za Slovenijo, ki zaradi demografskih značilnosti in strukture na trgu dela brez imigrantov ne bo preživela. Železni zakon ekonomske logike, kot ga je poimenovala dr. Vlasta Jalušič, direktorica Mirovnega inštituta, ki je forum tudi povezovala, odgovarja tudi na vprašanje, ali so imigranti naša priložnost ali stroški. Kovač je odgovoril, da so oboje. "Res so v prvi fazi predvsem strošek, vendar bomo te lažje prenašali, če bomo migracijske tokove razumeli kot gospodarsko priložnost."

      Kako dela Kalifornija

      Na forumu je bilo možno slišati različna mnenja o tem, po kom naj se zgleduje Slovenija pri oblikovanju migracijske politike. Prevladovalo je mnenje govorcev, da imajo ZDA več izkušenj in zato tudi boljšo politiko. "Evropa zaostaja za ZDA za več desetletij," je povedal Bojan Bugarič. S tem se je strinjal tudi Kovač, ki je menil, da se Slovenija ne sme zgledovati pri Evropski uniji, ampak pri Kanadi in ZDA. "Migracijska politika zahteva kompleksen pristop in koordinacijo, o čemer lahko EU le sanja," je dodal. Po mnenju Mežnaričeve je dober primer Kalifornija, ki se ubada z imigracijo iz Mehike in katere struktura imigrantov je podobna našemu položaju. "Njihove izkušnje kažejo, da v sedanji imigrantski politiki ne delujejo učinkovito klasične strategije imigrantske politike, ki so še vedno aktualne v Evropi," je dejala Mežnaričeva. Te strategije so omejitve azilantskih prošenj in dovoljenj, zmanjševanje kvot za dokumentirane migrante, omejevanje določenih ugodnosti, kot so zdravstvo ter šolanje in številni multilateralni sporazumi za preprečevanje imigracije. To po mnenju Mežnaričeve ni več učinkovito. Kljub temu pa Mežnaričeva meni, da Slovenija nima druge izbire, kot da počne to, kar ji narekuje evropska zakonodaja, ki optimalizira vse strategije migracijske politike ter vzpodbuja stalnost in načelnost. Da je evropski kontekst pomemben za Slovenijo, ne glede na to, ali je uspešen ali ne, menita tudi Bugarič in Kovač. Slednji dodaja, da obstaja še druga rešitev v nečem, kar Slovenija zdaj nima, in sicer v opredeljeni migracijski in demografski politiki. "Res imamo zakonodajo, vendar nimamo zarisanih strategij, kako jo realizirati," je dodal Kovač.

      Slovenija in imigracijska politika

      "Slovenija nima dolgoročnega strateškega pristopa k reševanju migracijskih problemov, zato ker jih prej še ni imela. Res je, da Slovenija ni bila pripravljena na ta izziv, to pa velja tudi za druge evropske države," je povedal Bugarič. Dodal je, da je parlament že pred dvema letoma prejel resolucijo o imigracijski politiki slovenske države, vendar tedaj v Sloveniji še ni bilo tovrstnih problemov, zato dokumentu manjka ostrina, analiza in dejstva, s katerimi bi lahko oblikovali bolj konkretno migracijsko politiko. Trenutna je vlada po mnenju Bugariča vzela problem zelo resno. "Konkreten cilj vlade je oblikovanje močnejšega in celovitega Urada za migracije, ki je zdaj razdeljeno na različne oddelke in razdrobljeno po celem mestu," je povedal Bugarič in dodal, da je bistveno tudi oblikovanje dolgoročne strategije, ki jo oblikuje celotna družba. Bugarič meni, da slovenska družba potrebuje še veliko časa, da bo pripravljena sprejeti medse imigrante. Na to kažejo tudi podatki raziskave Kati centra, ki jih je navedel Nikolai Jeffs: "Po rezultatih raziskave obstajata dve tretjini Slovencev, ki se imata za malo, še kar in zelo rasistične." Jeffsa skrbi tudi, da je vlada konec februarja prepovedala manifestacijo za solidarnost in proti nestrpnosti, ki je nato potekala kljub prepovedi. "Velja si zapomniti, v kakšni družbi živimo, ko oblast ne dovoli takšne manifestacije." Omenil je tudi vlogo medijev pri poročanju o imigrantski problematiki, ki da je bilo na začetku skrajno neprofesionalno. "Tako so v družbi širili stereotipe in pisali zgodbe, ne da bi vedeli, iz kakšnih razmer prihajajo imigranti. Zadnje čase se je podoba javnosti spremenila. Zavladala je večja občutljivost za problematiko tujcev."

      Katrin Mlakar
      Copyright Večer (C)

  • Fotografije z dogodka (Fotograf: Samo Rovan)

      Plakat prvega foruma Mirovnega inątituta Udeleľenci prvega foruma dr. Vlasta Jaluąič dr. Bojan Bugarič, drľavni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve dr. Bogomir Kovač, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Nikolai Jeffs, Urad za intervencije dr. Silva Meľnarič in dr. Bogomir Kovač Nikolai Jeffs in dr. Bogomir Kovač dr. Silva Meľnarič in dr. Vlasta Jaluąič Novinar Radia ©tudent postavlja provokativno vpraąanje
  •